NOVOSTI V KAN SET
- površinski sistemi
- izračun hladilne zmogljivosti namestitve
V najnovejši različici sistema KAN SET je bila uvedena tudi možnost oblikovanja površinskih sistemov - stropnega in stenskega sistema. V sistem je od tem dodana tudi funkcija za izračun hladilne zmogljivosti naprave.
Pred začetkom oblikovanja površinskega sistema mora uporabnik označiti parametre, povezane s konstrukcijo ogrevalne/hladilne površine. Informacije konstrukcije bodo samodejno podedovane neposredno iz skice - kar bistveno skrajša čas vnosa podatkov.
Pri načrtovanju stenskega sistema imamo dve možnosti za vnos sprejemnikov – na skici lahko vstavimo poenostavljen grafični simbol radiatorja ali v steno vstavimo tako imenovani simbol skice, nato pa to steno uredimo in na tej narišemo risbo radiatorja. Druga možnost velja samo za projektiranje v načrtu.
Pri projektiranju stropnega sistema je treba pogled iz tlorisa preklopiti v pogled na strop. V tem pogledu lahko narišemo območje stropnega ogrevanja. Navesti je treba tudi dvižne vodnike - tako s stropa kot z nivoja tal. Ob uporabi tega načina povežemo inštalacije z virom. To je potrebno v
Če načrtujemo inštalacijo centralnega ogrevanja po načrtu, program samodejno ustvari tridimenzionalno vizualizacijo sistema, s katero lahko natančno preverimo, ali so priključeni vsi sestavni deli, ali so sprejemniki na pravi ravni in ali med žicami ne prihaja do trčenj.
Tako stropni kot tudi stenski sistemi se lahko načrtujejo tako po skici kot po načrtu.
Nova funkcija, ki je bila objavljena v sistemu KAN SET, je izračun končne hladilne zmogljivosti naprave. Po projektiranju površinske namestitve za parametre ogrevanja program določi nastalo hladilno zmogljivost v primeru preklopa na način hlajenja. Ta izračun se izvede, če je v osnovnih podatkih aktiviran modul CC (Central Cooling – Centralno hlajenje). Zmogljivost KAN SET pretoka hladilnega sredstva za način hlajenja se sklepa enako kot za ogrevalni sistem.
Ko se izračuni opravijo, so rezultati na voljo za razbiranje tako v skici - na primer na tabelarni oznaki, ki je povezana na razdelilnik, in tudi v splošnih tabularičnih rezultatih.